Starost vasi Horjul je težko dognati.
Pravijo, da sega njegova zgodovina daleč nazaj v rimsko dobo, v čas Julija Cezarja. Morda je bil Forum Jiliji, saj so ga nekoč imenovali Frjuj. Ostankov rimskih taborov ni več najti, pa tudi od srednjeveških gradov ni ostalo dosti.
Največ vedo o gradu na Lesnem Brdu. V 15. stol. je lastnik gradu Andrej Baumkirchner rešil glavo cesarju Frideriku III., ko so Turki oblegali Dunajsko Novo mesto. Zato je izgubil svojo (glavo), ko se je pozneje povezal z ogrskim kraljem Matijo Korvinom- kraljem Matjažem. Pa še grad je dal Friderik do tal porušiti. V 17. stol je baron Marko Anton Polhograjski sezidal nov grad. V 2. svetovni vojni so grad požgali, po vojni pa podrli še razvaline.
Ima pa Horjul z okolico precej cerkvenih spomenikov. Skorja na vsakem vrhu je cerkev, najbolj znani pa sta dve:
cervek sv. Kancijana na Vrzdencu iz 13. stol. z najstarejšimi freskami v Sloveniji in cerkev sv. Urha z obrambnim obzidjem in stolpi. V farni cerkve sv. Marjete iz 16. stol. najdemo freske in slike Janeza Šubica, relief Zadnja večerja Josipa Grošlja, na pokopališču, ki ga je
uredil Jože Plečnik, pa relief Pieta Franceta Kralja iz leta 1922.
Po drugi svetovni vojni je dobil Horjul dve industrijski podjetji in se tako razvil v krajevno pomembno
industrijsko-obrtno središče: Metrel, ki danes zaposljuje okrog 250 ljudi in Rašica, v kateri je okrog 30 zaposlenih.
Pred letom 1861 v Horjulu ni bilo rednega šolskega pouka. Mladino, katera se je želela šolati, je poučeval
duhovnikv hiši Horjul 70. Šolsko poslopje so začeli zidati leta 1864. Ker se je število otrok hitro povečevalo so leta
1899 odprli dvorazrednico. Novo šolo so dogradili leta 1911 in od tedaj je delovala kot štirirazredna osnovna šola.
Leta 1950 se je šola preoblikovala v osemletko. Staro šolsko poslopje je postajalo pretesno. Pouk je potekal v dveh
izmenah. Prebivalci Horjula so zaceli zbirati samoprispevke in leta 1975 se je začela graditi nova osnovna šola. Leta
1976 pa se je začel v njej tudi pouk.