Kako bi se na kratko predstavil?
Sem Dolenjec, doma iz Šentjanža na Dolenjskem. Srednjo šolo sem koncal v Želimljah in tam sem se tudi odlocil za salezijance. Študiram teologijo (3. letnik) in si želim postati duhovnik salezijanec. Že od malega sem ministriral, ukvarjam pa se tudi s športom in igram nekaj inštrumentov. Rad delam z otroki, sodelujem na oratorijih in vodim ministrante na Rakovniku. Vsi moji hobiji se prepletajo s poklicem v katerega me Bog klice.
Kako si se odlocil za duhovniški poklic?
Odlocitev je prišla kar sama od sebe. Od nekdaj sem rad ministriral in hodil k maši, ceprav so se mi socolci malo posmehovali. Na duhovnih vajah sem izvedel za gimnazijo v Želimljah. Bil sem navdušen in sem se kar takoj vpisal. Salezijanci so me s svojim drugacnim, bolj prijateljskim pristopom v trenutku pritegnili. Ob koncih tedna sem ostajal v Želimljah in pomagal pri njihovem delu. Kmalu so tudi oni opazili, kam vodi moja pot, in me zaceli usmerajti k duhovniškemu poklicu. Tako ob koncu srednje šole sploh nisem pretirano razmišljal in sem vstopil v lemenat. Danes se mi moja pot zdi samoumevna in srecen sem, da je tako.
Kdaj bo tvoja nova maša?
Ce Bog da in ce boste veliko molili, cez 3 leta.
Kako to, da si priplezal v Šentjošt?
Aleš me je nahecal naj pridem vodit oratorij, ker ima on veliko dela s pripravami na novo mašo. Že prej sem slišal veliko dobrih besed o Šentjošcanih. In ker sem se hotel prepricati, ce so besede resnicne, sem privolil.
Kdaj si bil prvic v Šentjoštu, kako ti je všec?
V Šentjoštu sem bil prvic na dobrodelnem koncertu za Gimnazijo Želimlje pred petimi leti. Potem pa sem spet prišel letos maja, ko smo imeli prvi sestanek z animatorji. Hribovita pokrajina v Šentjoštu mi je všec, ker me spominja na moj rojstni kraj. Odlicna pa sta tudi zrak in hrana.
Imaš kakšen poseben spomin na Petra?
Petra sem spoznal v Želimljah. Bil sem v prvem letniku, on pa je bil že maturant. Spomnim se, da so me nekoc maturantje zaprli v dvigalo za hrano. Peter, ki je bil precej živahen, je bil glavni pobudnik. Vozili so me gor in dol med nadstropji in me zafrkavali. Ven sem prišel v jedilnici, kjer me je zalotil strog profesor. Taka je moja prva izkušnja s Petrom.
Kakšne so tvoje izkušnje z oratorijem?
Prvic sem bil na oratoriju v Železnikih leta 1997. Imeli smo se lepo, zato sem sklenil s tem nadaljevati. Od takrat sem sodeloval na vec kot 12 oratorijih.
Kako doživljaš oratorij?
Oratorij je zame cas, ko lahko nekaj dobrega storim za otroke skupaj z animatorji. Prav ti se tukaj veliko naucijo, še precej vec kot otroci! Vsi skupaj lahko na oratoriju dobimo prijetno izkušnjo Boga.
Kakšni so tvoji vtisi o oratoriju?
Mislim, da je oratorij lepo uspel. Pohvalil bi animatorje, saj so samostojni in izkušeni in mi veliko pomagajo. Zelo so me navdušili otroci, saj je bilo delo z njimi nadvse prijetno. Ta oratorij pa mi je dal tudi nekaj novih idej.
Kakšen mora biti dober animator?
Dober animator mora biti zagnan in samostojen, imeti mora pregled na dogajanjem in mora videti, kaj je treba storiti. Ne sme mu biti vseeno, kaj otroci pocno. Predvsem pa mora biti animator s srcem in dušo.
Kaj praviš, kako bi morali starši vzgajati svoje otroke?
Starši morajo biti dobri in hkrati dovolj strogi. Ne smejo biti prevec popustljivi.
Si vedno tako vesel in nasmejan?
Ko sem z otroki sem vedno dobre volje.
Kaj se ti zdi najpomembnejše v življenju?
Najpomembnejše je, da znamo ob tolikih stvareh, ki jih pocnemo, pomisliti tudi na Boga. Ob vsakem uspehu se moramo zavedati, da ni samo plod našega dela, ampak tudi božje pomoci. Vsak neuspeh pa je tudi božja preizkušnja. Mislim, da je glavni problem današnjih kristjanov, ker mislijo, da lahko vse storijo sami. Zaupati je treba v Boga in njegovo pomoc.
Kateri je bil tvoj najljubši predmet v šoli?
Zelo rad sem imel zgodovino, pa tudi kemija in matematika sta mi ugajali.
Katere inštrumente igraš?
Skoraj na vsak inštrument znam malo zaigrati. V mladosti sem se ucil trobento, v domaci cerkvi sem igral harmonij, v Želimljah sem se ucil kitaro, zaigram pa tudi na klavir in harmoniko.
Kaj najraje ješ in piješ?
Za kosilo imam najraje dunajski zrezek, pomfrit in solato, zraven pa še kozarcek cvicka. Posladkam pa se s pudingom.
Tvoja skrita želja?
Da bi enkrat stal na vrhu Mont Blanca.