Pozdravljeni v Sentjostu


Kratek opis Šentjošta


Šentjošt, o srečna draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta.



To bi s pesnikom lahko ponovil vsak od nas, ki prebiva v teh ob Boga obdarovanih krajih. Saj imamo vse za res lepo življenje: hribe in doline, potoke in gozdove, na katerih se spočije oko in v opoldanski vročini prijetni hladno veje iz njih. V prisojnih bregovih imamo travnike in pašnike po katerih v pomladnih nočeh zapiha prijeten vetrič, ki ogreje mlada srca.

Vendar sedaj pustimo to in zavrtimo kolo zgodovine nazaj, ko je tukaj se pljuskalo toplo morje in se spremenimo v školjko, ki jo bo čez 200 milijonov let odkril amaterski zbiralec okamenin, pa potem, ko se je morje posušilo in je tukaj nastala puščava: preko ledene dobe v toplejše dni, ko so si mostiščarji zaželeli ob nedeljah lepega vremena in si tukaj postavili vikende ter začudeno strmeli nazaj v megleno morje. Njigove vikende so zasedli Kelti, ki so že tiste čase vedeli, kaj je dober zrak in dobra kapljica, saj so tukaj pozabili ključ, verjetno od vinske kleti ali pa od gostilne, v kateri so pili tudi žejni rimski trgovci, ki so tu čez tovorili železo.
potok
Potem nekaj časa ni poročil o nas, dokler v 12. stoletju ljudje ne postavijo cerkve Sv. Jošta in se pričnejo imenovati šentjošcani. Leta 1354 potegnejo v zvonik zvon, ki je še danes najstarejši v Sloveniji. Pred tristo leti pa zgradijo še eno cerkev, ker je stara premajhna in tako nastane vas z dvema cerkvama.

Prva in druga svetovna vojna sta pobrali velik davek, posebno druga, saj je bilo skoraj četrtina prebivalstva pobita, kot domobranci, četrtina pa se je izselila v svet. Po vojni smo kljub političnemu nasprotovanju obnovili vas, s svojim delom so pričela društva. Gasilsko, kot najmnožičnejše si je zgradilo dom in kupilo opremo, ob sušah vozijo vodo najbolj potrebnim, prirejajo dobro obiskane veselice, gasijo požare in žejo pri ljudeh.

Športno društvo, ki skrbi, da se med starimi in mladimi najbolj priljubljen nogomet ne bi pozabil. Najvecji športni dogodek je namreč vsakoletna nogometna tekma med poročenimi in ledig fanti (4 : 2 za nas). Pozimi pa smučarska tekmovanja; dokler pred leti nismo kupili teptalec snega, od takrat nalašč ne pada nič snega (letos je mnogo bolje).

Tiste, ki so jim naši skoraj tisočmetrski vrhovi premalo, popelje planinsko društvo, če je treba tudi na Triglav, Veliki Klek ali pa po evropski pešpoti E7 v Evropo.
kriz
Za duševne potrebe skrbi naš župnik, okoli katerega se zbira staro in mlado, saj smo v teh krajih še verni ljudje. Imamo namreč pribljižno 750 ljudi in kar 5 cerkva, veliko križev in kapelic.

Kulturo dviga kulturno prosvetno društvo Ivan Cankar, ki se po našem literatu imenuje zato, ker je tu v bljižnji Butanjevi pisal svojega Kralja na Betajnovi. Mislim, da smo vredni njegovega imena, saj vsako leto pripravimo kaksno igro, folklorna skupina se uči šentjoške plese, imamo pa tudi pevski zbor.

Za naravno ravnotezje med živadjo skrbi Lovska družina Šentjošt.

Najmlajše med društvi je Jadralni klub Šentjošt (Yacht club St. Jost), ki vsako leto organizira jadranje.

Pa se za hip ustavimo še pri vsakdanjem kruhu. Včasih večina, sedaj malo ljudi živi od kmetijstva; predvsem živonoreja in gozd jim režeta kruh; od lesa z dletom in žago živijo rezbarji in mizarji, ki jih je kar nekaj tu pri nas.

Da ne hodimo bosi ima Alpina tu svoj obrat in predvsem ženskam omogoča zaslužek. Domena moških je Indos, prva tovarna v teh krajih, kjer vam izdelajo vse kar se kovine tiče. Imamo pa seveda tudi precej obrtnikov, nekaj ljudi pa hodi na delo v Horjul, Vrhniko in Ljubljano.

Seveda pa Šentjošt s svojimi 640 metri nad morjem in 30 km zahodno od Ljubljane ni edina omembe vredna vas nase fare. Tu je se Planina, ki s svojim vrhovi, ne le z imenom, sega v gorski svet, Butanjeva, ki se je vgnezdila na robu kraške planote in Smrečje, ki kakor z nekšnega balkona zre na obronke ljubljanskega barja.

Upam, da ste izvedeli kje, kaj in kdo smo, koliko lepot premoremo in da tu živimo ljudje z dobrimi srci.



Content, layout and HTML are
copyright © 1996 - 2003 by Jure Leskovec.
All Rights Reserved. Comments are welcome.